Nekaj o nas
…združila jih je ljubezen do hrane…
Ines Suljić in Primož Koprivc, Darja in Rok Manfreda so kulinarični blogerji, ki od januarja 2017 ustvarjajo recepte za blog Smokey. Za obiskovalce bloga pripravljajo široko paleto jedi, med katerimi vsak lahko najde kaj zanimivega zase.
…zanimiva štirica…
Ines je hišna pokuševalka in stilistka in fotografinja hrane. Po poklicu je programerka, ki je pred kratkim ugotovila, da je občutljiva na mlečne jedi, zato se na njenem jedilniku večkrat znajdejo veganske jedi, kljub temu pa nihče od štirih ni vegan. Primož je Inesin partner, ki je tudi po poklicu programer, rad kuha in še raje je dobro hrano. Je velik ljubitelj mesa, Ines sicer malo manj, oba pa imata zelo rada italijanske jedi. Njuna soseda Darja je po poklicu zdravnica in tako kot Ines rada speče kaj sladkega, zelo rada tudi kuha. Njen mož Rok je poklicni vojak, po poklicu pa tudi vihti s kuhalnico. Oba z Darjo imata zelo rada mesne in zelenjavne jedi, Rok pa se rad tudi posladka. Imata dve leti starega sina Luka, ki je velik ljubitelj hrane in zelo simpatičen dečko. „Nisem še videla otroka s tako zdravim apetitom,“ poudarja Ines.
Ines, od kod izvira vaša ljubezen do priprave hrane in preizkušanja receptov?
Ines: Glede na to, da sem samooklicana pokuševalka hrane v teamu Smokey, veliko raje jem, kot kuham (smeh). Pri nas sem zadolžena za eno izmed meni najbolj prijetnih opravil. To je fotografija, ki je moja velika ljubezen, ter seveda poizkušanje mojstrovin, ki jih pripravijo Primož, Darja in Rok. Ker sem precej kritična oseba, mi preizkušanje hrane in ocenjevanje le-te kar dobro leži.
Primož, kaj pa vi?
Primož: Že od nekdaj rad dobro jem. Sem velik ljubitelj italjanske kulinarike, zato sva z Ines velikokrat na dopustu prav tam. In tam testenine z omako niso le špageti z ragujem iz konzerve, kot je to navada pri nas. Ko se ti ‘zalušta’ recimo pravo amatriciano, carbonaro, ki sta recimo zelo znani, hitri in enostavni jedi, ni drugega, kot da si jo pripraviš sam doma. Pri nas kaj takšnega ne dobiš oziroma dobiš samo po imenu, okus pa ni niti približek. Je pa res, da je včasih potrebno po kakšno sestavino tudi čez mejo.
Darja in Rok, od kod pa pri vama izvira ljubezen do hrane?
Darja: Iz otroštva. Pri nas doma je hrana vedno imela pomembno vlogo, oba starša zelo dobro kuhata in oče je rad preizkušal nove recepte. Še vedno nam je skupna ljubezen do pripravljanja hrane in večkrat pogovor zaide na to temo, včasih si tudi izmenjamo kakšen recept. Zame je ustvarjanje v kuhinji pravzaprav meditacija, priprava obroka pa izraz moje naklonjenosti in spoštovanja do človeka, ki mu je hrana namenjena.
Rok: Vedno sem rad jedel in preizkušal nove jedi, ko pa sva se z Darjo našla in ugotovila, da naju druži tudi ljubezen do hrane, pa sva se resneje začela ukvarjati z raziskovanjem kulinarike in pripravo hrane.
Zakaj ste se odločili pisati kulinarični blog kar vsi štirje skupaj – kaj je bil povod za to?
Ines: Izhajamo iz ulice, kjer nas je kar nekaj parov oziroma družin, ki nam kulinarika predstavlja več kot le hobi. Ker je v ulici polno malih otrok, ki se igrajo zunaj, starši pa seveda pazijo nanje, smo se začeli družiti na ulici in kmalu ugotovili, da nas povezuje ljubezen do priprave hrane.
Darja: Tako smo najprej začeli s kulinaričnimi večeri – določili smo temo večera, en par je prevzel glavno jed, drugi sladice, tretji pijačo, ostali so poskrbeli za mizo, krožnike … Iz tega se je potem spontano razvil naš koncept ‘Sosed sosedu’, kjer gre za to, da ko nekaj ustvarjaš v kuhinji, del dobrot odneseš enemu ali več sosedom, čisto po lastni izbiri. Ti potem vrnejo krožnik nazaj šele takrat, ko si sami zaželijo, da bi del dobrot, ki so jih pripravili, delili s teboj. Tako na primer v nedeljo zvečer sediš doma in razmišljaš, da bi nekaj sladkega, pa pozvoni in pred vrati je sosed, ki ti je prinesel krožnik dobrot. To je zares super zadeva.
In kdo od vas štirih je bil pobudnik?
Rok: Vsi skupaj smo se ob teh izmenjavah bolje spoznali in ugotovili, da si vsi želimo nadgraditi svoj hobi v nekaj več. Tako se je Darji porodila ideja o možnem sodelovanju in po skupni debati smo se dejansko odločili za sodelovanje. Nastal je najprej naš blog, nato pa septembra lani tudi prva ‘Smokey kuhna’, ki smo jo po konceptu odprte kuhinje pripravili za sosede in doživeli super odziv. Konec leta pa smo se z lastnim receptom prijavili tudi na natečaj za ‘Nov okus Ljubljane’ in zasedli drugo mesto.
Čestitke! Usklajenosti vam verjetno ne manjka. Kako pa si razdelite vse naloge oz. kdo je za kaj zadolžen?
Ines: Recepte ustvarjamo in preizkušamo praviloma v parih in pri tem nimamo nekih omejitev.
Primož: Le fotografiranje in stiliranje hrane je vedno v domeni Ines, prav tako računalniška podpora blogu.
Rok: Osnovno pravilo je, da te recept pritegne in da je pripravljena jed res okusna. Prav tako vse recepte vedno vsaj enkrat – praviloma pa večkrat – preizkusimo, preden jih objavimo, da se tako izognemo temu, kar lahko zasledimo na spletu, ko je jed na sliki sicer zelo dobro videti, recept pa ne deluje, količine so popolnoma zgrešene … Spomnimo se recepta za otroške piškotke, ki naj bi bili super, ko jim rastejo zobki. Že ko je Darja brala recept, ji je bilo vse skupaj zelo čudno, ko pa jih je pripravila, pa je bilo količinsko testa za celo naselje otrok, piškoti pa tako trdi, da tudi po 10 minutah namakanja v tekočini niso razpadli (smeh).
Na kaj je osredotočen vaš blog oziroma kakšne recepte lahko bralci najdejo na njem, kaj je tisto, kar ga naredi posebnega in drugačnega?
Ines: Midva bi rekla, da je prevladujoča lastnost našega bloga raznolikost, kar je verjetno posledica tega, da smo v teamu štirje in vsak prispeva s svojo individualnostjo in unikatnostjo k razvoju jedi in nenazadnje bloga ter spletne strani.
Primož: Kadar kuha ali peče Ines, velikokrat da poudarek na enostavne in hitro pripravljene jedi. Ker pa ima tudi precejšnje težave z želodcem, se bodo v prihodnosti znašli na blogu recepti, ki niso le veganski, pač pa tudi takšni, ki so primerni za vse, ki bolehajo za želodčnim refluksom.
Darja: Na našem blogu lahko najdete zelo različne recepte, od glavnih jedi, sladic, prelivov, kruha, do doma narejenih marmelad in likerjev. Vsebuje tudi recepte, ki so primerni za vegane, a hkrati tako okusni, da jih z veseljem pojejo tudi ne-vegani.
Rok: Pozna se, da blog ustvarjamo štirje ljudje, s štirimi različnimi okusi in to mu daje še dodatno širino.
Koliko časa na dan posvetite pripravi jedi in koliko ga preživite v kuhinji z namenom, da pripravljate vsebino za blog?
Ines: Ker jaz rada fotografiram, Primož pa raje kuha, veliko več časa posvetim videzu hrane in sami postrežbi. Včasih se odločiva za pripravo kakšne jedi zgolj zato, ker je videti nenormalno dobro in je iz sestavin, ki jih imava oba rada in jih lahko jeva.
Primož: Načeloma imava skoraj vsak dan željo, da bi pripravila nekaj dobrega, novega ali kaj nadgradila. In če to realizirava in je jed presežek, Ines z veseljem poskrbi, da se recept znajde na blogu. Kompleksnost recepta je odvisna od prostega časa.
Ines: Seveda med tednom dosti manj, kot med vikendom, kje včasih preživim v kuhinji skoraj cel dan (smeh).
Darja: Pri nama pa je odvisno od dneva oziroma ostalih obveznosti. Največ časa za ustvarjanje v kuhinji se praviloma najde za vikend, takrat tudi največkrat preizkušava oziroma pripravljava jedi za blog. Ines potem pripravljene jedi fotografira, članke za blog pa ponavadi piševa zvečer, ko sin zaspi.
Na kakšen način se lotite priprave novih receptov?
Ines: S Primožem največ navdiha najdeva v fotografijah hrane na Pinterestu, Instagramu, Googlu, v knjigah, ki se kar vrstijo v najini kolekciji … Pogosto se prične zadeva tako, da izbereva recept, pripraviva jed in šele po končani jedi začneva razmišljati, kako bi jo pripravila midva, kakšni okusi bi se dopolnjevali k jedi in kako bi jo midva naslednjič pripravila drugače in jo še izboljšala. Včasih pa se vso to povezovanje okusov prične že v mislih.
Primož: Prepričana sva, da je treba razvijati svoj okus s preizkušanjem, da lahko potem sestavljaš nove jedi.
Rok: Z Darjo pa se zelo različno lotevava priprave novih receptov. Včasih gre za recepte, ki jih doma že dlje časa pripravljava, pogosto pa ideje za nove recepte najdeva na spletu, v kuharskih revijah, na televiziji …
Darja: Lahko nama je kak recept tako všeč, da se ga popolnoma drživa, drugič je recept ali pa slika hrane le osnova, ki jo potem preoblikujeva ali nadgradiva po svojem okusu. Občasno seveda sestaviva tudi čisto svoje recepte.
Kateri recept je na vašem blogu do danes požel največ navdušenja?
Ines: Mesne kroglice v marinara paradižnikovi omaki. Mesne kroglice so vedno hit, če seveda ješ meso. Vendar se na našem blogu najde še kakšna druga zanimiva jed, ki bi jo bilo vredno poizkusiti.
Kakšne načrte imate z blogom za prihodnost?
Ines in Primož: Blog bi vsekakor razvijala v smeri, kjer bodo jedi, ki jih pripraviva, bolj prilagojene tistim, ki so alergični na mlečne izdelke ter vse tiste, ki bolehajo za GERB-om. Glede na to, da smo v blog vključeni štirje, in vsak ima malo drugačen okus za hrano, alergijo na katero hrano, je smiselno, da se osredotočimo na širše skupine ljudi. Da ponudimo raznolike recepte na primer veganske, brezglutenske … Takšni recepti so nama zanimivi in v izziv. Predvsem je včasih potrebno malo več truda za ‘wow efekt’, so pa dosti bolj kreativni. Je pa smiselno narediti še kaj na reklami, na primer na socialnih omrežjih.
Darja in Rok: Želja je, da bi v letošnjem letu, kljub obilici drugih obveznosti, uspeli na blogu objaviti čim več receptov in ga tako uspešno popeljati v drugo leto obstoja in čim širšemu krogu ljudi ponuditi dobre in zanimive recepte. V planu je izpeljati drugo ‘Smokey kuhno’, verjetno še za nekoliko širšo skupino ljudi. Največja želja pa je tudi profesionalno vstopiti v svet kulinarike.
KULINARIČNI INTERVJU iz revije Liza 19.07.2018
Napisala: Metka Pravst
Foto: Osebni arhiv